Preskoči na glavno vsebino

Avstrijska cestna infrastruktura


Slovenske kolesarje želim opozoriti na nevarno avstrijsko cestno infrastrukturo.
Nevarnih točk je seveda dovolj povsod, ampak tale me je stala nekaj prask in modric. In požela kar nekaj posmeha. Nahaja se na naslednji točki:
https://www.google.com/maps/@46.6212601,14.5474719,171m/data=!3m1!1e3
Iz tiste točke je približno takšen pogled.

Ampak pojdimo lepo po vrsti. Z mulcem sva bila na krožni kolesarski turi po vaseh okoli Klopinskega jezera. Dan je bil kot naročen. Jasno nebo, brez oblačka, hkrati pa ne prevroče. Prometa ni bilo veliko, sicer ga tudi običajno v tistih koncih ni. Človek ima občutek, da se samo v Sloveniji ljudje toliko gibljemo okrog.
Tura je bila že na dobri polovici, kar je pomenilo, da je čas, da si oča oddahnejo. Najboljši izgovor za trenutek oddiha je kakšna zanimivost ob poti. Hrana in pijača bi tudi lahko služila temu, vendar sem vrečko s proviantom pozabil v avtu.
Skratka - na zgoraj omenjeni točki naju je pot pripeljala do mostu, kjer človek preide na južni (orografsko gledano desni) breg Drave. Zraven je spomenik avstrijskim brambovcem, če se ne motim, mulcu pa sem želel pokazati pristanišče turistične ladje, ki vozi po Dravi in dvestometrski (po dolžini) klanec, ki naju čaka.

Kratek opis kritičnega dogodka je brati takole - ob cesti je gostišče, ki ima makadamsko parkirišče. Tako pač je. Gostišče je itak že nekaj časa zaprto. Ob meji s cesto in kolesarsko stezo, ki pelje ob Dravi, so precej visoki stebri (višina približno 1,5 metra, premer kakšnih 15 centimetrov, rdeče  pobarvani). Kot naročeni stojijo, da se utrujen kolesar nasloni nanj z levo roko. Ker sem se že skoraj ustavil, sem z desno roko namreč že kazal tja preko Drave. Ob tem so moje oči namesto nasprotnega brega in pobočja začele registrirati vse več in več nebesne modrine. Menda ni kaj narobe z menoj. Ni. No, ni še. V danem trenutku začutim silovit udarec telesa z maso dobrih sto kilogramov na tla.

Razlaga - tisti nesrečni stebriček je narejen iz precej mehke gume. Sam zase stoji, tudi kakšno vrečko s pecivom bi lahko gor obesil. Ampak ko se nanj nasloni možakar, se guma v trenutku zvije ... možakar pa obleži v prašini.

Vse se je srečno izteklo. Le kakšen kamenček v dlani se je nehote peljal z menoj naprej.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Samoprijava na FURS

Ne morem reči, da sem edini, ki prejema kup neželene pošte (spam). Vsi, ki uporabljamo e-pošto, smo na tej ladji. Človek se vpraša, kdo naseda tem zgodbam. Nekatere so sicer takšne, da človek lahko nehote nasede, je pa kup takšnih, ki res niso blizu temu, da bi zagrabil v vabo.

Tako se je meni pred nekaj dnevi zgodilo, da mi je pisal nek prijatelj iz Gane. Ime mu je Joe, dela pa za podjetje The GHARTEY & GHARTEY Law Firm (Address: Beach Drive, Nungua, Accra Ghana, Telefon.: +233 (0) 278 466 539). Želi mi poslati dobrih 18 milijonov dolarjev, ker da se je tam dol nek človek z mojim priimkom ubil na cesti.
Ta moj prijatelj bi nakazal denar na moj račun, potem bi pa bi si vse skupaj razdelila. Predlaga, da bi bilo 45% mojega, 45% njegovega, preostalih 10% pa bi namenila neki sirotišnico. Vse kaže, da ima zadeva tudi plemenito poslanstvo.

Dragi bralci, sedaj pa mene zanima naslednje - ali moram morda zadevo že prej prijaviti na FURS, da mi odmerijo davek ali kako? Da mi ne bo treba kas…

Telefon in servis

Naneslo je pač tako, da je nekega jutra najmlajši družinski član naletel na nedelujoč zaslon na svojem telefonu. Huawei, srednjega razreda. Ker je nehvaležna naprava še krepko v garancijskem obdobju, nama ni preostalo drugega, kot da združiva poti in jo odpeljeva na servis.

Med več stvarmi, ki jih želiš urediti, bo zagotovo vsaj ena zahtevala polno mero živcev. Tokrat je bil to seveda servis za telefon. Vaščani izpod kamniških planin se namreč ljubljanskim prometnim konicam radi izognemo. Vedno nam to ne uspe in takrat se počutimo kot riba v akvariju. Veš, da boš načeloma preživel, življenje pa ne bo ravno kakovostno.

Če sem v avtu sam, se z veseljem zamotim s poslušanjem poddaj (to je edini slovenski prevod za podcast, ki sem ga našel). Če pa je zraven sin, pa poslušava neko glasbo. Ne vem sicer, katere zvrsti, prav tako si nisem uspel zapomniti nobenega izvajalca. Neko hreščanje pač slišim iz zvočnikov (na začetku sem celo pomislil, da je popustila kakšna membrana na zvočniku v v…