Slovenske kolesarje želim opozoriti na nevarno avstrijsko cestno infrastrukturo.
Nevarnih točk je seveda dovolj povsod, ampak tale me je stala nekaj prask in modric. In požela kar nekaj posmeha. Nahaja se na naslednji točki:
https://www.google.com/maps/@46.6212601,14.5474719,171m/data=!3m1!1e3
Iz tiste točke je približno takšen pogled.
Ampak pojdimo lepo po vrsti. Z mulcem sva bila na krožni kolesarski turi po vaseh okoli Klopinskega jezera. Dan je bil kot naročen. Jasno nebo, brez oblačka, hkrati pa ne prevroče. Prometa ni bilo veliko, sicer ga tudi običajno v tistih koncih ni. Človek ima občutek, da se samo v Sloveniji ljudje toliko gibljemo okrog.
Tura je bila že na dobri polovici, kar je pomenilo, da je čas, da si oča oddahnejo. Najboljši izgovor za trenutek oddiha je kakšna zanimivost ob poti. Hrana in pijača bi tudi lahko služila temu, vendar sem vrečko s proviantom pozabil v avtu.
Skratka - na zgoraj omenjeni točki naju je pot pripeljala do mostu, kjer človek preide na južni (orografsko gledano desni) breg Drave. Zraven je spomenik avstrijskim brambovcem, če se ne motim, mulcu pa sem želel pokazati pristanišče turistične ladje, ki vozi po Dravi in dvestometrski (po dolžini) klanec, ki naju čaka.
Kratek opis kritičnega dogodka je brati takole - ob cesti je gostišče, ki ima makadamsko parkirišče. Tako pač je. Gostišče je itak že nekaj časa zaprto. Ob meji s cesto in kolesarsko stezo, ki pelje ob Dravi, so precej visoki stebri (višina približno 1,5 metra, premer kakšnih 15 centimetrov, rdeče pobarvani). Kot naročeni stojijo, da se utrujen kolesar nasloni nanj z levo roko. Ker sem se že skoraj ustavil, sem z desno roko namreč že kazal tja preko Drave. Ob tem so moje oči namesto nasprotnega brega in pobočja začele registrirati vse več in več nebesne modrine. Menda ni kaj narobe z menoj. Ni. No, ni še. V danem trenutku začutim silovit udarec telesa z maso dobrih sto kilogramov na tla.
Razlaga - tisti nesrečni stebriček je narejen iz precej mehke gume. Sam zase stoji, tudi kakšno vrečko s pecivom bi lahko gor obesil. Ampak ko se nanj nasloni možakar, se guma v trenutku zvije ... možakar pa obleži v prašini.
Vse se je srečno izteklo. Le kakšen kamenček v dlani se je nehote peljal z menoj naprej.
Komentarji
Objavite komentar